Osnovno poznavanje siliko-manganove zlitine

Mangan in silicij sta glavna legirna elementa, ki se uporabljata v ogljikovem jeklu. Mangan je eden najpomembnejših deoksidantov v procesu izdelave jekla. Skoraj vse vrste jekla je treba deoksidirati z manganom. Ker je tališče kisikovega produkta, ki nastane, ko se mangan uporablja za deoksidacijo, nizko, je lahko lebdeti; mangan lahko poveča tudi učinek deoksidacije močnih deoksidantov, kot sta silicij in aluminij. Vsa industrijska jekla morajo dodati majhno količino mangana kot sredstvo za razžveplanje, tako da je jeklo mogoče vroče valjati, kovati in druge procese brez lomljenja. Mangan je najpomembnejši legirni element v različnih jeklih, 15 % pa je dodanih tudi legiranim jeklom. Zgornji mangan za povečanje strukturne trdnosti jekla. Silicij je najpomembnejši legirni element za manganom v surovem železu in ogljikovem jeklu. V proizvodnji jekla se silicij uporablja predvsem kot deoksidant za staljeno kovino ali kot dodatek zlitini za povečanje trdnosti jekla in izboljšanje njegove učinkovitosti. Silicij je tudi učinkovit grafitizirajoči medij, ki lahko spremeni ogljik v litem železu v prosti grafitni ogljik [2]. Silicij, dodan standardni sivi liti in nodularni liti litini, lahko doseže 4%. V staljeno jeklo je dodana velika količina mangana in silicija v obliki fero-zlitin: feromangana, silikomangana in ferosilicija.

Surovine za proizvodnjo manganovo-silicijeve zlitine so manganova ruda, z manganom bogata žlindra, silicijev dioksid, koks, dolomit (ali apnenec) in fluorit. Za proizvodnjo manganovo-silicijeve zlitine se lahko uporabi ena vrsta manganove rude ali mešanica več manganove rude (vključno z žlindro, bogato z manganom). Ker mangan-silicijeva zlitina zahteva nižjo vsebnost železa in fosforja kot feromangan z visokim ogljikom, mora imeti manganova ruda za taljenje zlitine mangan-silicijeva višje razmerje med manganom in železom ter razmerjem med manganom in fosforjem. Višja kot je vsebnost mangana v uporabljeni manganovi rudi, boljši so kazalniki